OBIČAJI
Zelo neodgovorno bi bilo, če bi pozabili vse, kar so naši predniki spoštovali in praznovali. Marsikak običaj je že opuščen, kljub temu pa se je nekaj še ohranilo.
Največji vaški praznik je bilo OPASILO, drugo nedeljo v juliju. To je bil dan, ko se je vse sorodstvo zbralo v domači hiši. Dopoldne so vsi odšli k sv.maši v domačo cerkev. Po maši jih je zunaj pričakal harmonikaš in povedel ljudi na prvi ples. Zvečer je mladina organizirala ples, ki je trajal lahko le do polnoči. Naslednji dan, v ponedeljek, je bil. ples in pojedina samo za vaščane. Opasilo se je, nekoliko spremenjeno, ohranilo do danes.
Tudi ŠKOROMATIJA – pustovanje - ima v naši vasi dolge korenine. Pustovalo se je od nekdaj. Značilni pustni liki so škoromati, klanfar, poberin itd. Na pustno soboto imajo poberijo. Najprej obiščejo sosednje Male Loče, nato opravijo poberijo po Javorju, zvečer pa je večerja in velika zabava za vso vas. Škoromatija v Javorju ni bila nikoli prekinjena, tudi v povojnem obdobju ne, kot je bilo to po nekaterih sosednjih vaseh.
Če si je ženin izbral nevesto iz Javorja, je moral, podobno kot po drugih vaseh, pred poroko vaškim fantom plačati za nevesto. Če tega ni storil, se se mu fantje bridko maščevali.
Na VELIKI PETEK pred veliko nočjo je cerkev odprta cel dan in vaščani hodijo molit k božjemu grobu. Ta obred je še vedno živ in ni vaščana, ki ta dan ne bi šel v cerkev molit.
BLAGOSLOV HIŠ Do nedavnega so otroci, ali vaški mežnar na velikonočno soboto blagoslovili hiše s kadilom (žarečo gobo), ki so jo prej blagoslovili v farni cerkvi v Hrušici. Ta navada se opušča.
Dolgo se je v Javorju zadržala tudi navada, da so za pokojne vaščani sami kopali grobove in nosili krsto. Za to je veljal določen vrstni red. Z izgradnjo mrliških vežic in uvedbo pogrebnih služb se tudi ta navada opušča.
Druženje ob kolinah, žganjekuhi, je delno še ohranjeno. V zimskem času so nekoč popravljali orodje, pletli košare, ob večerih pripovedovali pripovedke itd.
