PRED 60 IN VEČ LETI
Družine so bile velike, veliko je bilo pomanjkanja in revščine. Ukvarjali so se z živinorejo, poljedelstvom, sadjarstvom. Doma so jedli pridelano na njivah, boljše stvari so vozili (nosili) predvsem v Trst, npr. meso, jajca, sadje, tudi drva in gobe. Kasneje, po 2. svetovni vojni, so pridelke prodajali na Reko. Kuhali so domač slivovec, ki je tudi danes zelo cenjena žgana pijača. Nanjo so Javorci, kot vsi Brkinci, zelo ponosni. V Javorju so bile razvite obrti, kot so kamnoseštvo, kovaštvo, mizarstvo, čevljarstvo in krojaštvo, v dolini Jezerina mlinarstvo. Dodaten zaslužek so iskali v izdelavi oglja - delali so karbonice in žgali apno. Oglje so prodajali v Trst, apno pa so žgali večinoma za potrebe vaščanov.
Po 2. svetovni vojni so se začeli zaposlovati v tovarnah. V dolini Jezerina je delovala Opekarna Obrov, ki pa so jo v sedemdestih letih prejšnjega stoletja zaradi nerentabilnosti zaprli. Danes stavba propada.
Dostojnejše življenje so jim omogočala še podjetja Plama v Podgradu, obrat Droge Portorož v Gradišču, Lesograd na Kozini, Steklarna v Hrpeljah in druge.
DANES
Prebivalci se s kmetijstvom v zadnjih letih, z izjemo nekaj posameznikov, ukvarjajo večinoma toliko, kolikor potrebujejo za lastne potrebe. Živinoreje skorajda ni, razen nekaj malega v treh ali štirih hišah. Ljudje se vozijo na delo v bližnje in bolj oddaljene kraje Slovenije (Podgrad, Gradišče, Kozina, Koper), pa tudi v sosednjo Italijo.