Športno kulturno društvo

JAVORJE

OBČINA HRPELJE-KOZINA

Skozi čas

PREŽIVLJANJE NEKOČ IN DANES

PRED 60 IN VEČ LETI
Družine so bile velike, veliko je bilo pomanjkanja in revščine. Ukvarjali so se z živinorejo, poljedelstvom, sadjarstvom. Doma so jedli pridelano na njivah, boljše stvari so vozili (nosili) predvsem v Trst, npr. meso, jajca, sadje, tudi drva in gobe. Kasneje, po 2. svetovni vojni, so pridelke prodajali na Reko. Kuhali so domač slivovec, ki je tudi danes zelo cenjena žgana pijača. Nanjo so Javorci, kot vsi Brkinci, zelo ponosni. V Javorju so bile razvite obrti, kot so kamnoseštvo, kovaštvo, mizarstvo, čevljarstvo in krojaštvo, v dolini Jezerina mlinarstvo. Dodaten zaslužek so iskali v izdelavi oglja - delali so karbonice in žgali apno. Oglje so prodajali v Trst, apno pa so žgali večinoma za potrebe vaščanov.

Nekdanja Opekarna v Jezerini
Nekdanja Opekarna v Jezerini

Po 2. svetovni vojni so se začeli zaposlovati v tovarnah. V dolini Jezerina je delovala Opekarna Obrov, ki pa so jo v sedemdestih letih prejšnjega stoletja zaradi nerentabilnosti zaprli. Danes stavba propada.
Dostojnejše življenje so jim omogočala še podjetja Plama v Podgradu, obrat Droge Portorož v Gradišču, Lesograd na Kozini, Steklarna v Hrpeljah in druge.

DANES
Prebivalci se s kmetijstvom v zadnjih letih, z izjemo nekaj posameznikov, ukvarjajo večinoma toliko, kolikor potrebujejo za lastne potrebe. Živinoreje skorajda ni, razen nekaj malega v treh ali štirih hišah. Ljudje se vozijo na delo v bližnje in bolj oddaljene kraje Slovenije (Podgrad, Gradišče, Kozina, Koper), pa tudi v sosednjo Italijo.

 

IZSELJEVANJE

Že pred prvo svetovno vojno in kasneje med obema vojnama so se Javorci izseljevali v Severno, Srednjo in Južno Ameriko.
Po vojni so odhajali tudi ilegalno v Ameriko, Avstralijo, Kanado, Francijo, Belgijo (delo v rudnikih). V tem obdobju se je izselilo več kot 40 ljudi. Veliko so jih med skrivnim prestopanjem meje zajeli, trije vaščani so tako izgubili življenje.

Mnogi pa so odšli v mesta za zaslužkom, si tam poiskali kruh in ustvarili dom. Iz Javorja, pa tudi iz ostalih brkinskih vasi, je največ prebivalcev odšlo za boljšim življenjem v obmorska mesta, predvsem v Izolo, ki jo v šali imenujemo glavno mesto Brkinov. Tudi kasneje, po 1960. letu, je nekaj Javorcev odšlo s trebuhom za kruhom v Nemčijo in Švico. Nekateri so se kasneje vrnili.

ŠOLA, KULTURNO IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE NA VASI

NEKOČ
V času Avstroogrske in nekaj časa še pod Italijo, so otroci  hodili v šolo v Hrušico.
Po l. 1930 je bila šola v Javorju pri Kusovih. Italijanske učiteljice so se vsak dan vozile z avtobusom iz Trsta v Obrov, od tu pa so pripešačile v Javorje.
Med vojno je delovala partizanska šola, učitelj je bil  Anton Ivančič - Tone Kusov.
Po vojni je bila šola še nekaj let v Javorju pri Lakačovih. Poučevala  je učiteljica Vida Lisjak iz Ajdovščine.
Nato so nižji razredi hodili v Obrov, višji pa v Podgrad, kasneje, v 60-tih letih so bili višji razredi preusmerjeni  v Hrpelje.

Dedek mraz 2015
Obisk dedka Mraza 2014

DANES
Po ukinitvi podružnične šole v Obrovu (nižji razredi), hodijo šolarji v šolo v Hrpelje oz. tja, kamor je staršem najbolj ugodno.
Leta 2005 je bilo ustanovljeno Športno kulturno društvo Javorje, ki še obstaja.